Nagrade 17. mednarodnega festivala animiranega filma Animateka

06.12.2020

VELIKA NAGRADA MEDNARODNE ŽIRIJE

Average Happiness, Maja Gehrig,  2019, Švica, 7’02” 

Obrazložitev:

Med mnogimi izjemnimi deli v glavnem tekmovalnem programu smo našli film, ki posebej izstopa po svoji vizualni in zvočni vitalnosti. Ko vstopimo v nenavadno halucinacijsko območje, smo priča skrivnemu življenju masovnih podatkov, ki so prek zapeljive barvite vizualizacije gibanj predstavljeni kot avtonomen hiperorganizem. Potem pa nenadoma ugotovimo, da smo del teh grafov, diagramov, skupin in številk. Toda ali ti poosebljeni znaki res odražajo naša življenja? Podobe in zvoki se osvobodijo pogojev in predpostavk, naloženih od zgoraj navzdol, kot bi hoteli, da gledalci storimo enako. Film pokaže na družbo, ki ji vladajo kalkulacije in algoritmi, ki niso uporabno orodje za klasifikacije, pač pa namesto tega pogojujejo naš obstoj in vplivajo na naše obnašanje. Nagrado podeljujemo domiselnemu in ironičnemu mojstrstvu, ki pokaže absurdnost statistike in vizualizacije podatkov, v elemente – grafe, diagrame in grafikone – pa vdihne slikovito in čutno življenje.

V nasprotju s svojim naslovom je film daleč od povprečnosti (tudi s svojim pulzirajočim zvokom), zato žirija glavno nagrado Animateke 2020 podeljuje Average Happiness Maje Gehrig.

 

Posebne omembe članov glavne žirije:

Dalibor Barić: Skorja, Samuel Patthey, Silvain Monney, 2020, Švica, 15’05”

Obrazložitev:

Gre za film s počasnim tempom in skoraj dokumentarističnim pristopom do svoje vsebine.  Podobe so ročno narisane skice, zreducirane zgolj na tisto nujno, ostalo pa lahko zapolnimo sami ali pa se predamo meditativni praznini, ki poudarja atmosfero tega filma. Naš pogled je vseprisoten. Vidimo detajl tresočih se rok, hladne in sterilne hodnike, sobe, v katerih se osebni predmeti mešajo z zdravili, dovoljeno nam je celo, da rentgeniziramo stene, pa vendar ostanemo odmaknjeni v tem objektivnem, faktografskem vizualnem preiskovanju doma upokojencev in njegovih prebivalcev. Dnevne rutine se odvijajo počasi in z občutkom, da se je ves čas iztekel. Ti neprostori ostajajo kot neposeljeni otoki, obkroženi z morjem spokojnosti. Prevladuje belina negativnega prostora, ki se širi znotraj kadra, in zdi se, da vse razen občasne pojavitve črne mačke mirno sledi njenim zakonom in počasi zbledi.  Film, o katerem govorim v kategoriji posebne omembe, je Skorja Samuela Pattheyja in Silvaina Monneyja.

Olga Bobrowska: Sogni al campo, Mara Cerri, Magda Guidi, 2020, Francija, Italija, 10’10”

Obrazložitev:

Priklicala sta me zelena pokrajina in spomin mačjega predenja in tako sem sledila glavnemu liku skozi labirint spomina, polnega skrivnosti žalovanja in igre. Očarljive ročno narisane podobe so mi povedale vse o otrokovi boleči radovednosti in sladki grenkobi prehoda v adolescenco. Za izjemno izvedbo vizualne naracije, ki je prepričljivo strukturirana, a hkrati spoštuje pravico gledalcev, da podoživijo in izkusijo film pod svojimi pogoji, mojo posebno omembo prejme Sogni al Campo Magde Guidi in Mare Cerii.

Paola Bristot: Zadnja večerja, Piotr Dumała, 2019, Poljska, 13′

Obrazložitev:

Nekatera dela znajo govoriti iz svojega časa. Govorijo o nas in naših odnosih, pa tudi o tistih vlogah, ki jih imamo pogosto v skladu z vnaprej določenimi funkcijami: dobri, slabi, sveti in izdajalci. To niso shematske lastnosti, pač pa poetičen jezik, v katerem vidimo svoj odsev z vsemi svojimi ponovljenimi navadami kot ceremonijami.  Začenši s slavno fresko Leonarda da Vincija, režiser postavi prizor na atipičen in odtujujoč kraj, v vagon vlaka, ki potuje skozi noč, kjer se ritualno odvije ista stara zgodba, vendar s koncem, ki bo insinuiral dvome in vprašanja o naših lastnih predsodkih. Za sodobno verzijo sakralne reprezentacije, ki ima moč gledališke predstave, mojo posebno omembo prejme  Zadnja večerja Piotra Dumałe.

Kamila Dohnalová: Dežela gorečih src, Francesco Mescolini, Valentino Presti, Marco Rinicella, 2020, Italija, 3’33”

Obrazložitev:

Zaradi njegovega čudovito barvitega prikaza ribičeve vsakdanje rutine in zmožnosti, da prek podob vzbudi čutno – tako tipalno kot vohalno – doživljanje, pa tudi zaradi njegovega polnega in s soncem obsijanega zvoka posebno omembo Kamile Dohnalove prejme film Dežela gorečih src Francesca Mescolinija, Valentina Prestija in Marca Rinicelle.

Andrej Štular: Dogodki za pozabo, Marko Tadić, 2020, Hrvaška, 6′

Obrazložitev:

Ne vem in tudi ni važno, zakaj mi je bil všeč ta mali in kratki film. Morda zato, ker ne vem, kdaj je začel nastajati. Material za film je bil pozabljen, izgubljen, zavržen in ponovno najden. Skupaj z drugimi zapiski, zariski, fotografijami in drugimi zbledelimi dokumenti je bil ponovno sestavljen, obdelan in na novo zmontiran. Staro postane novo in novo je že staro. Film so soustvarili neki anonimni avtorji. V njem se pojavijo neznani kraji in ljudje, stare novogradnje, odpovedani vozni redi in pesem Izginuli Hansa Magnusa Enzensbergerja, ki me je pred več kot dvajsetimi leti tako zmedla, da sem se skoraj izgubil. Film obravnava nek predhodni čas, ki ni tako oddaljen od tega zdaj in za katerega se zdi, kot da ga nikoli ni bilo. Mojo posebno omembo dobi film Marka Tadića Dogodki za pozabo.

 

NAGRADA MLADI TALENT, nagrada Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici in Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani

Ahead, Ala Nunu Leszyńska, 2019, VB/Portugalska, 5’20”

Obrazložitev:

Eden najbolj ganljivih prikazov bojev v neenakih odnosih. Zmagovalni film nas je prepričal z ravno pravšnjo količino vizualnih detajlov, kvalitetnih zvokov in zgodbe, ki , kakor sestavljanka, tvorijo popolno celoto. Vsaka komponenta izkoristi svoj potencial in niti ene sekunde ni neporabljena. Ahead je v vseh potencialnih izpopolnjen in celovit film, ki izpopolnjuje vse naše kriterije za pohvale vreden zmagovalni film. Mladi talent, nagrada Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici gre animaciji Ahead avtorice Ale Nunu Leszynske, ki je nastala na londonskem Royal College of Art v koprodukciji s portugalskim Colectivo Audiovisual.

 

Posebna omemba študentske žirije:

Marbles, Natalia Spychała, 2019, Poljska 5’30”

Obrazložitev:

Posebna omemba in diploma gresta poljski eksperimentalni animaciji, ki zaradi močne povezave med zvokom in sliko ponuja edinstveno in svežo izkušnjo. Gre za zelo dobro zakrito stop-motion animacijo, ki je bila narejena na steklu z nitmi. Montaža in tempiranje sta izredna, kar je pri eksperimentalnih filmih zelo redko. Opira se na gledalčev spomin na vsakdanje predmete in zvoke. Marbles je odličen primer zmožnosti eksperimentalnega filma. Posebna omemba mladi talent gre animaciji Marbles avtorice Natalie Spychała iz Poljske nacionalne filmske šole v Łódźu.

 

NAGRADA OBČINSTVA ;DSAF

Blatni dnevnik, Vuk Palibrk, 2020, Srbija, 9’45”

 

NAGRADA OTROŠKE ŽIRIJE SLON

Matilda in rezervna glava, Ignas Meilūnas, 2020, Litva, 13’05” 

Obrazložitev:

Letošnja vloga žiranta je bila malo  drugačna in bolj zahtevna, ker smo si filme ogledali od doma. Videli smo 19 filmov, ki so vsi bili vsi zelo dobri, a na koncu smo vseeno morali izbrati le enega zmagovalca.  V zmagovalnem filmu nastopajo lutke, ima tudi sporočilo, vas zanima? Sporočilo je, da si je kljub učenju potrebno vzeti čas tudi za igro, saj nam ta polepša življenje. No zdaj pa preidimo k stvari. Kje smo že ostali? A saj res, zmagovalec je JE MATILDA IN REZERVNA GLAVA!!!

 

ČESTITAMO VSEM NAGRAJENCEM!