Mlada ženska pripoveduje o svojem očetu in njegovem odnosu do številnih domačih živali, za katere nikoli ni znal dobro skrbeti. Živali druga za drugo umirajo, medtem pa razpada tudi družina.

Polž se ne premika nič hitreje kot skavt, ki lula.

Poglej napako, ki ni človeška. Bodi prisoten ob neustavljivih vdorih snovi. Med nadzorom in naključjem, površino in praznino se bo (morda) našel film.

Glavna junakinja izve, da se bo morala kmalu izseliti iz svojega stanovanja. Ob neprijetni novici jo preplavijo čustva in njena solza slovesa zraste v betonski monolit. Ko pade na tla, se blok – njen dotedanji dom – in njegova okolica spremenita v nadrealistično doživetje.

Globokomorski organizmi so zaradi življenja v tako specifičnem okolju razvili nenavadne oblike in lastnosti. Če jih opazuješ, imaš vtis, da gledaš pravljični, sanjski, nezemeljski svet. Tempelj morskih vetrnic je film, v katerem vas avtorica povabi na sproščujoče popotovanje po svoji umetniški interpretaciji podvodnega sveta.

Bernie Krause v svoji teoriji o zvočnih nišah govori o tem, da vsak živalski glas zavzema povsem svoj prostorček v zvočni krajini, kot košček velike sestavljanke, razpoznaven v množici podobnih, a vendarle različnih. Ribič se sprašuje, kateri zvoki se najbolje prilegajo nišam, ki jih ustvarjajo okoliški zvoki.

Na železniški postaji se naključno srečata nekdanja ljubimca.

Zgodba, ki izvira iz starih evropskih legend, pripoveduje o želji, ki se sprevrže v obsedenost.

Dekle si zastavi številna vprašanja, se sooči s pošastmi, se tako razjezi, da se spremeni v oso, se pod vodo združi s svojim Kraljem, neustavljivo zajoče, povsem pordeči in nazadnje zraste v velikanko.

Ava gre prvič v savno. Preplet golote, njenih misli in fizičnih dražljajev jo povsem prevzame. Drugi obiskovalci se zanjo ne zmenijo. Temperatura narašča in Ava se čedalje bolj sprošča. Topi se in topi, dokler se nazadnje ne razpusti v popolno ekstazo.