Animirani dokumentarci II
Dolžina: 79′
Žanr animiranih dokumentarcev je že vrsto let vse bolj priljubljen, tako med avtorji kot gledalci. Avtorjem daje možnost, da prikažejo ali morda zakrijejo, kar je lažje prikazati ali zakriti z animacijo kot v klasičnem dokumentarcu. Gledalcu pa daje možnost srečanja z zanimivimi zgodbami, ki jih klasični dokumentarec ne more prikazati. Žanr, s katerim vsi pridobimo.
Heleny Guariba je bila filozofinja, profesorica in gledališka režiserka, ki je izginila v času brazilske diktature leta 1971. Navdih za film so bile arpilleras – edinstvene oblike protestov ob grozotah, ki jih je v Čilu zagrešil Pinochetov režim. Preprosto sešite tapiserije iz ostankov blaga so razkrivale vse tisto, česar ni bilo mogoče izraziti z besedami.
Za turistično kuliso Goe se skriva tudi slikovito mestno življenje. Goa zaspanih verand, vsiljivih prodajalcev rib in taksijev na dveh kolesih, ki v peklenski vročini švigajo po mestu – preplet običajev in nagnjenosti k počasnemu tempu življenja. Animirana skicirka o nekdanji portugalski koloniji.
Antropološki animirani dokumentarec o enem “najvitalnejših” in najotipljivejših izrazov svetovne kulturne dediščine – pokopališki arhitekturi. Film se posveti vsemu, kar je povezano z običaji obeleževanja spomina na pokojne v Evropi v zadnjih petih tisočletjih.
Kako preobrniti spiralo zlorabe substanc v nasprotno smer? Preprost animirani dokumentarec, ki temelji na avtentičnih posnetkih.
Helene obišče bolno sestro Michele. Na njeni nočni omarici je album fotografij iz njunega otroštva. Helene ga odpre in fotografije oživijo, s tem pa tudi njuni otroški spomini. Dogodki so umeščeni v čas med letoma 1924 in 1941 v mestu Landivisiau v Bretanji.
Se je tebi ali tvoji partnerici kdaj zgodilo, da nisi ali ni imela menstruacije oziroma je ta zamujala?
Dimnikar iz Velike Britanije opisuje trdo vzgojo otrok v delavce, ki jo prakticira vsak dan. Ko opazujemo otroka pri čiščenju dimnika, mojstrova izpoved z vsakim stavkom postaja bolj osebna, dokler naposled ne ugotovimo, da govori o svoji preteklosti. Ujet je v krog nasilja, iz katerega ni videti izhoda.
Animirani dokumentarci II
Dolžina: 79′
Žanr animiranih dokumentarcev je že vrsto let vse bolj priljubljen, tako med avtorji kot gledalci. Avtorjem daje možnost, da prikažejo ali morda zakrijejo, kar je lažje prikazati ali zakriti z animacijo kot v klasičnem dokumentarcu. Gledalcu pa daje možnost srečanja z zanimivimi zgodbami, ki jih klasični dokumentarec ne more prikazati. Žanr, s katerim vsi pridobimo.
Heleny Guariba je bila filozofinja, profesorica in gledališka režiserka, ki je izginila v času brazilske diktature leta 1971. Navdih za film so bile arpilleras – edinstvene oblike protestov ob grozotah, ki jih je v Čilu zagrešil Pinochetov režim. Preprosto sešite tapiserije iz ostankov blaga so razkrivale vse tisto, česar ni bilo mogoče izraziti z besedami.
Za turistično kuliso Goe se skriva tudi slikovito mestno življenje. Goa zaspanih verand, vsiljivih prodajalcev rib in taksijev na dveh kolesih, ki v peklenski vročini švigajo po mestu – preplet običajev in nagnjenosti k počasnemu tempu življenja. Animirana skicirka o nekdanji portugalski koloniji.
Antropološki animirani dokumentarec o enem “najvitalnejših” in najotipljivejših izrazov svetovne kulturne dediščine – pokopališki arhitekturi. Film se posveti vsemu, kar je povezano z običaji obeleževanja spomina na pokojne v Evropi v zadnjih petih tisočletjih.
Kako preobrniti spiralo zlorabe substanc v nasprotno smer? Preprost animirani dokumentarec, ki temelji na avtentičnih posnetkih.
Helene obišče bolno sestro Michele. Na njeni nočni omarici je album fotografij iz njunega otroštva. Helene ga odpre in fotografije oživijo, s tem pa tudi njuni otroški spomini. Dogodki so umeščeni v čas med letoma 1924 in 1941 v mestu Landivisiau v Bretanji.
Se je tebi ali tvoji partnerici kdaj zgodilo, da nisi ali ni imela menstruacije oziroma je ta zamujala?
Dimnikar iz Velike Britanije opisuje trdo vzgojo otrok v delavce, ki jo prakticira vsak dan. Ko opazujemo otroka pri čiščenju dimnika, mojstrova izpoved z vsakim stavkom postaja bolj osebna, dokler naposled ne ugotovimo, da govori o svoji preteklosti. Ujet je v krog nasilja, iz katerega ni videti izhoda.