Bonjour Animateka! Klasike iz arhiva II

Dolžina: 92′

Od praksinoskopa do celuloida, animirani film v Franciji od leta 1892 do 1945

Pojav animiranih podob v 19. stoletju je bil predvsem sad evropskih prizadevanj: znanstveniki iz Francije, Nemčije, Belgije in Velike Britanije so se dolgo trudili, preden jim je uspelo izumiti optične igrače, ki so ročno narisane slike oživile v gibanje.

Émile Reynaud (1844–1918) je s svojim praksinoskopom, ki ga je patentiral v Franciji leta 1877, dosegel dokončno sintezo reprezentacije gibanja sličico za sličico. Ta izum, ki ga lahko uporablja več ljudi hkrati, je bil velik uspeh. Reynaud ga je z leti posodabljal in leta 1888 razvil optično gledališče. Od 28. oktobra 1892 dalje je v gledališki dvorani Muzeja Grévin prirejal predstave gibljivih slik, v katerih je na veliko platno projiciral kratke skeče s po več kot 500 animiranimi sličicami, in to tri leta, preden je Lumière leta 1895 priredil prvo javno filmsko projekcijo.

Reynaudove predstave so se kljub prizadevanjem leta 1900 končale, saj je občinstvo čedalje bolj zanimal kinematograf. Poglavitni tehnološki pripomoček za film in animacijo je tako postala 35-mm filmska kamera. Kljub temu pa od leta 2002 vsak 28. oktober praznujemo mednarodni dan animiranega filma, s čimer poudarjamo pomen Reynaudovega izuma.

Kot Georges Méliès je tudi Segundo de Chomon od leta 1906 eksperimentiral z »ustavljanjem kamere« in prekrivanjem sličic v tako imenovani »trik film«. Leta 1908 je Émile Cohl (1857–1938) ustvaril prvi povsem animirani film z naslovom Fantazmagorija. Sledili so mu umetniki, kot so Robert Lortac, Marius O’Galop, Alain St-Ogan in Ladislas Starewitch, z domiselnimi, edinstvenimi filmi v različnih tehnikah: z izrezovanjem papirja, celuloida, animiranjem lutk.

Leta 1930 je tehnični razvoj zvočnega filma omogočil združevanje slike z glasbo, hkrati pa je z vseh koncev Evrope v Francijo prišla nova generacija umetnikov. Ladislas Starewitch, Bogdan Zoubowitch, Alexandre Alexeïeff, Claire Parker, Mimma Indelli, Wilma de Quiche, Anthony Gross, Hector Hoppin in mnogi drugi so Franciji prinesli najlepša dela njenega klasičnega repertoarja; to so estetska in politična dela, ki so pogosto bolj kot otroškemu namenjena odraslemu občinstvu.

V tem vzdušju umetniškega razcveta sta mladi risar in ambiciozni producent v Parizu leta 1936 ustanovila animacijski studio Les Gémeaux ter začela sodelovanje, ki je trajalo skoraj dvajset let. Filmi režiserja Paula Grimaulta in producenta Andréja Sarruta, ki jih odlikujejo tekoča, zabavna pripoved, dovršena scenografija in natančna animacija na celuloidu, so bili dolgo časa svetilnik francoske animacije ter vir navdiha za številne režiserje po svetu.

Jean-Baptiste Garnero, CNC

Allegro ma troppo

Režija: Paul de Roubaix
Kratka vsebina:

Potujoča kamera s fotografijo časovnega zamika dokumentira vrvež nočnega Pariza. Film vsebuje posnetke bliskovitih srečanj s pariškim prometom, z veleblagovnicami, gledališčem in s striptizom. Brez pripovedovanja, ob violinski glasbeni spremljavi ter zvokih in dialogih s pariških ulic in z radijskih valov.

Nos / Le Nez / The Nose

Režija: Alexander Alexeïeff, Claire Parker
Kratka vsebina:

Mlad ruski uradnik se nekega jutra zbudi brez nosa. Nato pa ugotovi, da je nos ne samo živ in zdrav, še imenitno ogrinjalo nosi in v javni upravi ima višji status kot on! Priredba Gogoljeve satirične literarne klasike v tehniki animacije na igličasti ekran izpod prstov Claire Parker in Alexandra Alexeieffa.

Polži / Les escargots / Snails

Režija: René Laloux
Kratka vsebina:

Vrtnar se na vso moč trudi, da bi solata dobro rasla. A šele ko se zjoče, njegove solze končno namočijo vrt in solata bujno zraste. Z neverjetno velikostjo privabi množico polžev, ki hitro tudi sami zrastejo v orjake, s tem pa v bližnjem mestu povzročijo katastrofo in paniko.

Korak / Le pas / The Step

Režija: Piotr Kamler
Kratka vsebina:

Prispodoba življenja o potovanju v neskončnost; kocka, ki jo sestavlja množica lističev, se razstavlja in sestavlja. Posamezniki skušajo temu skupinskemu letenju za nekaj časa pobegniti ...

Veslanje čez Atlantik / La Traversée de l’Atlantique à la rame / Rowing Across the Atlantic

Režija: Jean François Laguionie
Kratka vsebina:

Par zapusti svoj dom v New Yorku in preživi preostanek življenja na čolnu sredi Atlantskega oceana. Sprva je šlo samo za prečkanje Atlantika, preprost dosežek. Toda nekatere poti trajajo vse življenje in živeti na tako omejenem prostoru, vrh vsega še kot par, ni vedno enostavno.

Žoga / La Boule / The Ball

Režija: Alain Ughetto
Kratka vsebina:

Nad plitvo strukturo, v kateri živijo majhna modra bitja, niha žoga. Majhna zelena bitja živijo na rumeni polici. Skupaj ohranjajo žogo v ravnovesju in tedaj lahko mirno spijo.

Menih in riba / Le moine et le poisson / The Monk and the Fish

Režija: Michaël Dudok de Wit
Kratka vsebina:

Menih v ribniku ob samostanu opazi ribo. Ta ga povsem obsede in na vse pretege se trudi, da bi jo ujel. Zgodba postaja čedalje bolj simbolična.

Zašita usta / La Bouche cousue / Keeping Mum

Režija: Jean-Luc Gréco, Catherine Buffat
Kratka vsebina:

Žalostna postava, ki je videti nekam izgubljeno, s pico v rokah vstopi v avtobus. Ko ravno hoče sesti, voznik nenadoma divje pritisne na zavoro.

Prva nedelja v avgustu / Au premier dimanche d’août / A Summer Night Rendez-Vous

Režija: Florence Miailhe
Kratka vsebina:

Na poletni ples pridejo prav vsi vaščani. Glasba igra od mraka do zore, slišijo se rock, tango, počasni plesi in valčki. Noč razkrije različne pare, mlade in stare, sveže zaljubljene, sramežljive, pivce in rogovileže, pa tudi krike otrok.

Bonjour Animateka! Klasike iz arhiva II

Dolžina: 92′

Od praksinoskopa do celuloida, animirani film v Franciji od leta 1892 do 1945

Pojav animiranih podob v 19. stoletju je bil predvsem sad evropskih prizadevanj: znanstveniki iz Francije, Nemčije, Belgije in Velike Britanije so se dolgo trudili, preden jim je uspelo izumiti optične igrače, ki so ročno narisane slike oživile v gibanje.

Émile Reynaud (1844–1918) je s svojim praksinoskopom, ki ga je patentiral v Franciji leta 1877, dosegel dokončno sintezo reprezentacije gibanja sličico za sličico. Ta izum, ki ga lahko uporablja več ljudi hkrati, je bil velik uspeh. Reynaud ga je z leti posodabljal in leta 1888 razvil optično gledališče. Od 28. oktobra 1892 dalje je v gledališki dvorani Muzeja Grévin prirejal predstave gibljivih slik, v katerih je na veliko platno projiciral kratke skeče s po več kot 500 animiranimi sličicami, in to tri leta, preden je Lumière leta 1895 priredil prvo javno filmsko projekcijo.

Reynaudove predstave so se kljub prizadevanjem leta 1900 končale, saj je občinstvo čedalje bolj zanimal kinematograf. Poglavitni tehnološki pripomoček za film in animacijo je tako postala 35-mm filmska kamera. Kljub temu pa od leta 2002 vsak 28. oktober praznujemo mednarodni dan animiranega filma, s čimer poudarjamo pomen Reynaudovega izuma.

Kot Georges Méliès je tudi Segundo de Chomon od leta 1906 eksperimentiral z »ustavljanjem kamere« in prekrivanjem sličic v tako imenovani »trik film«. Leta 1908 je Émile Cohl (1857–1938) ustvaril prvi povsem animirani film z naslovom Fantazmagorija. Sledili so mu umetniki, kot so Robert Lortac, Marius O’Galop, Alain St-Ogan in Ladislas Starewitch, z domiselnimi, edinstvenimi filmi v različnih tehnikah: z izrezovanjem papirja, celuloida, animiranjem lutk.

Leta 1930 je tehnični razvoj zvočnega filma omogočil združevanje slike z glasbo, hkrati pa je z vseh koncev Evrope v Francijo prišla nova generacija umetnikov. Ladislas Starewitch, Bogdan Zoubowitch, Alexandre Alexeïeff, Claire Parker, Mimma Indelli, Wilma de Quiche, Anthony Gross, Hector Hoppin in mnogi drugi so Franciji prinesli najlepša dela njenega klasičnega repertoarja; to so estetska in politična dela, ki so pogosto bolj kot otroškemu namenjena odraslemu občinstvu.

V tem vzdušju umetniškega razcveta sta mladi risar in ambiciozni producent v Parizu leta 1936 ustanovila animacijski studio Les Gémeaux ter začela sodelovanje, ki je trajalo skoraj dvajset let. Filmi režiserja Paula Grimaulta in producenta Andréja Sarruta, ki jih odlikujejo tekoča, zabavna pripoved, dovršena scenografija in natančna animacija na celuloidu, so bili dolgo časa svetilnik francoske animacije ter vir navdiha za številne režiserje po svetu.

Jean-Baptiste Garnero, CNC

Allegro ma troppo

Režija: Paul de Roubaix
Kratka vsebina:

Potujoča kamera s fotografijo časovnega zamika dokumentira vrvež nočnega Pariza. Film vsebuje posnetke bliskovitih srečanj s pariškim prometom, z veleblagovnicami, gledališčem in s striptizom. Brez pripovedovanja, ob violinski glasbeni spremljavi ter zvokih in dialogih s pariških ulic in z radijskih valov.

Nos / Le Nez / The Nose

Režija: Alexander Alexeïeff, Claire Parker
Kratka vsebina:

Mlad ruski uradnik se nekega jutra zbudi brez nosa. Nato pa ugotovi, da je nos ne samo živ in zdrav, še imenitno ogrinjalo nosi in v javni upravi ima višji status kot on! Priredba Gogoljeve satirične literarne klasike v tehniki animacije na igličasti ekran izpod prstov Claire Parker in Alexandra Alexeieffa.

Polži / Les escargots / Snails

Režija: René Laloux
Kratka vsebina:

Vrtnar se na vso moč trudi, da bi solata dobro rasla. A šele ko se zjoče, njegove solze končno namočijo vrt in solata bujno zraste. Z neverjetno velikostjo privabi množico polžev, ki hitro tudi sami zrastejo v orjake, s tem pa v bližnjem mestu povzročijo katastrofo in paniko.

Korak / Le pas / The Step

Režija: Piotr Kamler
Kratka vsebina:

Prispodoba življenja o potovanju v neskončnost; kocka, ki jo sestavlja množica lističev, se razstavlja in sestavlja. Posamezniki skušajo temu skupinskemu letenju za nekaj časa pobegniti ...

Kratka vsebina:

Par zapusti svoj dom v New Yorku in preživi preostanek življenja na čolnu sredi Atlantskega oceana. Sprva je šlo samo za prečkanje Atlantika, preprost dosežek. Toda nekatere poti trajajo vse življenje in živeti na tako omejenem prostoru, vrh vsega še kot par, ni vedno enostavno.

Žoga / La Boule / The Ball

Režija: Alain Ughetto
Kratka vsebina:

Nad plitvo strukturo, v kateri živijo majhna modra bitja, niha žoga. Majhna zelena bitja živijo na rumeni polici. Skupaj ohranjajo žogo v ravnovesju in tedaj lahko mirno spijo.

Kratka vsebina:

Menih v ribniku ob samostanu opazi ribo. Ta ga povsem obsede in na vse pretege se trudi, da bi jo ujel. Zgodba postaja čedalje bolj simbolična.

Zašita usta / La Bouche cousue / Keeping Mum

Režija: Jean-Luc Gréco, Catherine Buffat
Kratka vsebina:

Žalostna postava, ki je videti nekam izgubljeno, s pico v rokah vstopi v avtobus. Ko ravno hoče sesti, voznik nenadoma divje pritisne na zavoro.

Kratka vsebina:

Na poletni ples pridejo prav vsi vaščani. Glasba igra od mraka do zore, slišijo se rock, tango, počasni plesi in valčki. Noč razkrije različne pare, mlade in stare, sveže zaljubljene, sramežljive, pivce in rogovileže, pa tudi krike otrok.