Zgodba poteka na odročnem planetu Ygam, kjer je nezemeljska rasa modrih velikanov Draagov zasužnjila človeku podobna bitja Ome za hišne ljubljenčke. Ko Terr, ki je v suženjstvu že od otroštva, pobegne orjaškemu ugrabitelju, ga medse sprejme tolpa radikalnih Omov, upornikov proti zatiranju in nasilju Draagov. V Cannesu nagrajena protikulturna klasika iz leta 1973 z zloveščo, hladno nadrealistično animacijo Rolanda Toporja v tehniki izrezanke, briljantno psihedelično džezovsko glasbeno opremo Alaina Goraugerja ter osupljivimi bitji in pokrajinami prinaša večno prepričljivo obsodbo konformizma in nasilja.

René Laloux (1929–2004) se je rodil v Parizu, kjer je kasneje na umetniški akademiji študiral slikarstvo. Po študiju je sprva delal v oglaševanju, nato se je zaposlil v psihiatrični ustanovi Cour Cheverny, kjer je začel pri delu z gojenci eksperimentirati z animacijo. Prav tam je leta 1960 ustvaril animirani kratkometražec Opičji zobje (Les Dents du Singe) v sodelovanju s studiem Paula Grimaulta in po predlogi scenarija pacientov psihiatrije.

Film je leta 1961 osvojil nagrado Emila Cohla – in prav na slovesnosti ob podelitvi je Laloux spoznal pisca, ilustratorja, igralca in vsestranskega nadrealista Rolanda Toporja; ta je nato prevzel vlogi oblikovalca in soscenarista, ki so ju prej skupinsko opravljali stanovalci psihiatrične klinike. Sledila sta še dva kratka animirana filma v tehniki izrezanke, nato pa je prišel celovečerec Divji planet (La Planète sauvage, 1973), v katerem sta Laloux in Topor uporabila neortodoksno metodo nečlenjenih papirnatih izrezkov, ki sta jih v maniri tradicionalne animacije slikala sličico po sličico, za vsak filmski premik posebej.

Nagrade in festivali (izbor):
- posebna nagrada žirije, Cannes 1973
- nagrada mednarodne žirije, Festival znanstvenofantastičnega filma v Trstu 1974
- zlata medalja, festival v Atlanti 1974
- nagrada mednarodnih kritikov, festival v Teheranu 1975