Začetek 20. stoletja, vas Ughettera na severu Italije, v kateri živi družina Ughetto. Življenje v tej regiji je postalo zelo težko in Ughettovi sanjajo o boljši prihodnosti na tujem. Legenda pripoveduje, da je Luigi Ughetto prečkal Alpe in začel novo življenje v Franciji, s tem pa za vselej spremenil usodo svoje ljubljene družine. Njegov vnuk odpotuje v preteklost, da bi podoživel njihovo zgodovino.
Film je zasnovan kot režiserjev fiktivni dialog z babico Cesiro, ki jo povpraša o vsem, kar ga zanima. To je pričevanje o izkušnji nedavnih generacij italijanskih izseljencev ter poklon njihovemu pogumu.

Na začetku je moje zanimanje vzbudila stara slika, ki je krožila po spletu, črno-bel izvesek pred staro kavarno, na katerem je pisalo: Psom in Italijanom vstop prepovedan. Mislil sem, da izvira iz Savoje ali Aina, morda iz Švice, a so tak napis najprej opazili v Belgiji. Druge države so sledile in to je bil del moje zgodovine. Nasilje, krutost in surovost napisa, ki je pozdravljal priseljence, so se do potankosti ujemali z obujanjem zgodovinskega spomina, ki je podlaga za film. En prizor je v celoti posvečen temu izvesku, ki je postal tudi naslov filma.
- Alain Ughetto

Tehnika, ki smo jo uporabili, je morala vzbujati občutek »ročnega dela« (roke so v tem filmu močno poudarjene, predvsem Luigijeve, ki so bile po Cesirinih besedah tako lepe) in slediti rokodelskemu pristopu, saj smo kot surovine za film uporabili tisto, kar je mogoče najti v Piemontu, od koder izvira družina Ughetto. Oglje ponazarja gore, kocke sladkorja so postale opeka za zid, kostanji iz polente so kamni, ki označujejo pot, iz brokolija so nastala drevesa …
- Alexandre Cornu, izvršni producent

Nagrade in festivali (izbor):
- nagrada žirije za celovečerni film, Annecy 2022
- nagrada fundacije Gan za distribucijo, Annecy 2022
- nominacija za evropski animirani celovečerni film, Evropske filmske nagrade 2022
- uradni izbor, FF Locarno 2022