Zgodovina kolažne animacije IV
Dolžina: 71′
V neizbežnem trku je najobsežnejša retrospektiva kolažne animacije doslej. V večdelnem programu so predstavljeni pionirji (Robert Breer, Harry Smith, Stan Vanderbeek, Sandor Reisenbuchler, Terry Gilliam, Larry Jordan), sodobni mojstri (Lewis Klahr, Osbert Parker, Janie Geiser, Martha Colburn, Winston Hacking) ter nabor kratkotrajnih ekskurzov avtorjev, kot sta George Griffin in Theodore Ushev.
Film z uporabo majhnih litoželeznih figuric, otroških vlakcev, razpadajočih nebotičnikov in drugih najdenih predmetov sledi moškemu, ki išče izmuzljivo žensko. Od nečitljivega sporočila na postelji v hiši za punčke do nemogočih pokrajin in čakanja na vlak, ki nikoli ne prispe. Tavanje ga odpelje na drugo stran železniških tirov, v pozabljeno krajino zapuščenih stavb iz otroških igralnih setov, ki jih naseljujejo izgubljene duše. Postindustrijska dežela živahne noči, v kateri se sanje mešajo z nočnimi morami.
Asociativen vrtoglavi film o posledicah odvisnosti od metamfetamina (nekakšnega turbo spida), predvsem med mladimi na ameriškem podeželju. Martha Colburn povleče vzporednico tudi z življenjem puritancev v 17. stoletju v tedanji deželi pogubljenja in večnega ognja. Bogaboječnežem in odvisnikom je skupno, da se lahko spremenijo iz človeških bitij v superljudi, potem pa sprevržejo v zombije.
Bližnji posnetki tiskanih vezij se v bliskoviti montaži prepletajo s podobami živordečih cvetov in ustvarjajo kratek stik v spominu na to, kar vidimo. Krog življenja in računalniška vezja se pomešajo v strukturalistično igro, ki nakazuje reciklažo tekstur, vzorcev in barv.
Spust v vrtinec stiske, ki je mučila slavnega kanadskega eksperimentalnega filmskega ustvarjalca Arthurja Lipsetta, preminulega pri 49 letih. Dnevniški zapisi, preobraženi v trk podob in zvokov, ki slikajo čudežni ustvarjalni delirij; prizor, ki prikazuje umetnikov vrtoglavi potop v depresijo in blaznost. Theodore Ushev v filmu Lipsettovi zapisi obnovi njegovo filmsko estetiko in se sprašuje, kaj se zgodi, kadar gre genialnost z roko v roki z norostjo.
Oglaševanje iz sredine 20. stoletja oživi v nadrealistični sestavljanki medzvezdnih razsežnosti.
Steers v svojih hipnotičnih, nepozabnih tesnobnih sanjskih krajinah združuje podobe Lillian Gish iz obdobja nemega filma z drobci ilustracij iz 18. in 19. stoletja. Viktorijanska hiša za punčke postane okvir za posnetke preobrazb in sanjskih pripovedi. Film, v katerem avtorica z uporabo kolažev, videov in kiparskih del združi čudenje, grozo in lepoto.
Poljub srečnega para. Zatem pa žensko ugrabijo in moški se poda za njo, da bi jo rešil. Pred nami se razvije dramatična zgodba o reševalni akciji, polna divjih prizorov zasledovanja. Film na prvi pogled pripoveduje preprosto zgodbo, trik pa je v tem, da so vsi prizori izposojeni iz 300 različnih del iz filmske zgodovine, to pa je tudi število sprememb identitete, ki jih doživijo njegovi junaki.
Zgodovina kolažne animacije IV
Dolžina: 71′
V neizbežnem trku je najobsežnejša retrospektiva kolažne animacije doslej. V večdelnem programu so predstavljeni pionirji (Robert Breer, Harry Smith, Stan Vanderbeek, Sandor Reisenbuchler, Terry Gilliam, Larry Jordan), sodobni mojstri (Lewis Klahr, Osbert Parker, Janie Geiser, Martha Colburn, Winston Hacking) ter nabor kratkotrajnih ekskurzov avtorjev, kot sta George Griffin in Theodore Ushev.
Film z uporabo majhnih litoželeznih figuric, otroških vlakcev, razpadajočih nebotičnikov in drugih najdenih predmetov sledi moškemu, ki išče izmuzljivo žensko. Od nečitljivega sporočila na postelji v hiši za punčke do nemogočih pokrajin in čakanja na vlak, ki nikoli ne prispe. Tavanje ga odpelje na drugo stran železniških tirov, v pozabljeno krajino zapuščenih stavb iz otroških igralnih setov, ki jih naseljujejo izgubljene duše. Postindustrijska dežela živahne noči, v kateri se sanje mešajo z nočnimi morami.
Asociativen vrtoglavi film o posledicah odvisnosti od metamfetamina (nekakšnega turbo spida), predvsem med mladimi na ameriškem podeželju. Martha Colburn povleče vzporednico tudi z življenjem puritancev v 17. stoletju v tedanji deželi pogubljenja in večnega ognja. Bogaboječnežem in odvisnikom je skupno, da se lahko spremenijo iz človeških bitij v superljudi, potem pa sprevržejo v zombije.
Bližnji posnetki tiskanih vezij se v bliskoviti montaži prepletajo s podobami živordečih cvetov in ustvarjajo kratek stik v spominu na to, kar vidimo. Krog življenja in računalniška vezja se pomešajo v strukturalistično igro, ki nakazuje reciklažo tekstur, vzorcev in barv.
Spust v vrtinec stiske, ki je mučila slavnega kanadskega eksperimentalnega filmskega ustvarjalca Arthurja Lipsetta, preminulega pri 49 letih. Dnevniški zapisi, preobraženi v trk podob in zvokov, ki slikajo čudežni ustvarjalni delirij; prizor, ki prikazuje umetnikov vrtoglavi potop v depresijo in blaznost. Theodore Ushev v filmu Lipsettovi zapisi obnovi njegovo filmsko estetiko in se sprašuje, kaj se zgodi, kadar gre genialnost z roko v roki z norostjo.
Oglaševanje iz sredine 20. stoletja oživi v nadrealistični sestavljanki medzvezdnih razsežnosti.
Steers v svojih hipnotičnih, nepozabnih tesnobnih sanjskih krajinah združuje podobe Lillian Gish iz obdobja nemega filma z drobci ilustracij iz 18. in 19. stoletja. Viktorijanska hiša za punčke postane okvir za posnetke preobrazb in sanjskih pripovedi. Film, v katerem avtorica z uporabo kolažev, videov in kiparskih del združi čudenje, grozo in lepoto.
Poljub srečnega para. Zatem pa žensko ugrabijo in moški se poda za njo, da bi jo rešil. Pred nami se razvije dramatična zgodba o reševalni akciji, polna divjih prizorov zasledovanja. Film na prvi pogled pripoveduje preprosto zgodbo, trik pa je v tem, da so vsi prizori izposojeni iz 300 različnih del iz filmske zgodovine, to pa je tudi število sprememb identitete, ki jih doživijo njegovi junaki.