Galerija DLUL, Breg 22, Ljubljana
29. 11–8. 12
10.00–18.00
Odprtje razstave: 29. 11, 19:00
Otvoritev bo pospremil pevski nastop Mateje Fi.

Vodstvo po razstavi z Zarjo Menart v angleškem jeziku
6. 12. ob 14:30

»Skozi ustvarjanje filma sem raziskovala, kako se simboli in teme ljudske modrosti povezujejo s človeško psiho. Ugotavljala sem, kako so procesi v naravi zelo podobni naši notranji naravi – kako se stvari v nas spreminjajo, kot se spreminjajo letni časi, kako vsi procesi terjajo svoj čas in kako morajo nekatere stvari umreti, da lahko druge zaživijo.« (Zarja Menart)

Film Tri tičice je tenkočutna animacija – režijski prvenec slovenske animatorke in ilustratorke Zarje Menart, ki gledalko_ca popelje na transformativno potovanje dekleta preko temačnih pokrajin njenega notranjega sveta. Izdelana je v tehniki multiplan kolažne animacije in uprizarja osebno interpretacijo belokranjske ljudske pesmi o pticah, ki iz daljnih dežel čez morje prinašajo blagoslove ter med ljudi zasejejo zdravje in veselje.

Ljudsko izročilo predstavlja pomembno kulturno dediščino, saj poleg preteklosti, materialne kulture, šeg in običajev iz generacije v generacijo prenaša tudi družbene vrednote, čustvene in miselne vzorce prednikov ter osvetljuje njihove odzive na univerzalne situacije ali psihološka stanja, s katerimi se človek srečuje skozi življenje. Mitizirani naravni procesi in pojavi v ljudskih pesmih in pripovedkah niso zgolj alegorije objektivnih izkušenj teh pojavov, temveč simbolni izrazi notranjih in nezavednih dinamik človeške duševnosti. Ta zrcaljena upodobitev naravnih dogajanj pa omogoča razumevanje na ravni, ki postane človekovi zavesti zopet dostopna.

Animacija Tri tičice nas vodi skozi zgodbo dekleta, ki obišče modro starko s ptičjimi atributi v njeni skromni leseni koči. Ko ptičevka dekle pregleda in začuti, kaj jo teži, pošlje tri ptice, da jo odpeljejo na neznano pot. Dekle se odpravi čez morje, skozi srhljive šepete se prebije v temen gozd, kjer obtiči do kolen v vodi. Čarno gozdno jezero jo ovije v meglo blodnje, ki jo sooči z globoko bolečino, prežemajočo vse plasti njenega telesa. Potovanje, polno strahu in bolečine, jo vodi skozi izgubo, a ji obenem razkrije, kako iz smrti vznikne novo življenje. Gledalke_ci so povabljene_i, da k filmu pristopijo kot k interpretaciji sanj – ne racionalno, temveč z radovednostjo in odprtim sprejemanjem razvijajoče se pripovedi, ki pušča odtis v globljih plasteh njihovega lastnega doživljanja.

Zarja Menart o nastanku animacije pripoveduje kot o nelinearnem procesu, ki je utripal v lastnem ritmu. Ideje so prihajale in odhajale, proces pa je bil poln fluidnosti in čustvene intenzivnosti. Produkcija je napredovala le v trenutkih, ko je avtorica delovala iz telesa, ne le iz uma, ko so tehnologijo zamenjali prave barve in fizični materiali. Med ustvarjanjem je črpala navdih iz simbolov, mitologije in interpretacije sanj, a najpomembnejše vodilo je bil koncept ženskega principa – sile narave, energije, ki lahko življenje podari ali odvzame. Animacija je tako postala raziskovanje tega vidika skozi vsebino in proces produkcije – lekcija o dinamikah ženskega principa in njegovem vplivu na ravnovesje naše psihe.

Atmosferičnost animacije Tri tičice se izgrajuje na prepletu različnih elementov, kot so prepričljiva vizualna estetika, simbolni jezik, arhetipski liki ter subtilna raba zvoka in ženskega glasu. Ta kombinacija nas popelje v svet, kjer so pomen in čustva tesno povezani, vsak element pa dodaja svojo plast, ki poglobi in obogati skupno doživetje.

Začetki vizualne podobe filma, ki spominjajo na stare slovanske ilustracije v zemeljskih tonih, izvirajo iz avtoričinega ilustracijskega projekta Kar hudič ne more baba zmore, ki je prikazoval različne magične prakse, povezane z ženskami v preteklosti. Kolažna tehnika, izvedena na multiplan mizi, je bila v animiranem filmu dodatno razvita in prilagojena za gibljive slike. Za skoraj vsak posnetek je morala avtorica ustvariti nekaj novega, saj je želela doseči kontrast med grobimi teksturami in občutljivimi podrobnostmi. Skozi plastenje prosojnic in prosojnih papirjev je ustvarila občutek globine, teksture so nastale z oljnimi barvami, detajli pa so bili dodani s suho iglo. Poseben ustvarjalni element v filmu je svetloba, ki prihaja od spodaj. Ta svetloba, ki jo plasti papirja in barve zakrivajo ali razkrivajo, sije skozi barve in daje vsemu prizoru topel občutek osvetljenosti. Skozi film gledalka_ec s protagonistko nenehno potuje skozi temo, zaradi česar svetloba postane pomemben element tudi v simboličnem smislu.

K poglabljanju čustvenega doživetja je prispevala tudi zvočna podoba filma, ki uporablja le človeški glas, zvočni učinki pa so bili posneti zgolj s pomočjo lanu in drugih naravnih materialov. Glasbo je ustvarila in odpela slovenska pevka, skladateljica in harfistka Zvezdana Novakovič, ki se tudi sicer ukvarja z adaptacijo ljudskega gradiva.

Instalacija Tri tičice v galeriji združuje predstavitve originalnih slik in risb na folijah ter medijske prikaze segmentov animacije. Originalne risbe so predstavljene na svetlobnih objektih, ki posameznim statičnim prizorom omogočajo igro svetlobe in sence ter ustvarjajo občutek globine. Poleg tega so na ogled izvorne risbe, saj nudijo intimnejši vpogled v umetniški proces ter prikazujejo drobne podrobnosti in nianse, ki so oblikovale animacijo. Upoštevajoč arhitekturne elemente prostora so na stenah tudi izbrani odlomki iz filma: ti v odnosu do svetlobnih objektov in risb ustvarjajo dinamično izkušnjo, ki povezuje statično in gibljivo sliko ter vabi gledalko_ca, da se fizičnim objektom približuje in od sten oddaljuje, ko projekcijo napove zvok. Tak preplet tradicionalnih likovnih in digitalnih tehnik obiskovalki_cu omogoča razumevanje izstopajoče tehnike animiranja Zarje Menart, prostorska instalacija kot celota pa skuša ohranjati izvorno atmosferičnost filma.

Zarja Menart deluje kot filmska animatorka, ilustratorka in umetniška direktorica. S studiem Finta Film je sodelovala pri več filmih kot glavna animatorka in ilustratorka, med drugim pri filmih Nočna ptica, Orange is the New Black in Steakhouse. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.

Animacija Tri tičice je od premiere na filmskem festivalu v Krakovu maja 2024 dobila že več nagrad, med njimi posebno omembo žirantke Naomi van Niekerk na Animafestu v Zagrebu, nagrado za najboljši film na Mednarodnem festivalu animacije Supertoon v Šibeniku, nagrado za najboljši slovenski film na Festivalu kratkega filma FEKK v Ljubljani, vesno za najboljši animirani film na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, ne nazadnje pa tudi tri stanovske nagrade Društva slovenskega animiranega filma.

Režija, scenarij, likovna podoba, animacija: Zarja Menart
Postprodukcija slike, animacija, zgodboris: Matej Lavrenčič
Animacija: Anka Kočevar, Milly Yencken, Ditiya Ferdous, Andreja Goetz, Leo Černic
Montaža: Iva Kraljević
Postprodukcija: Matej Lavrenčič, Teo Rižnar
Glasovi: Zvezdana Novaković, Marija Kordež, Tatjana Brajer
Glasba: Zvezdana Novaković
Oblikovalec in mešalec zvoka: Julij Zornik
Producenti: Tina Smrekar, Špela Čadež / Finta Film
Koproducenti: RTV Slovenija / Draško Ivezić | Adriatic Animation
S podporo: Slovenski filmski center, Hrvaški avdiovizualni center
Distribucija: Bonobostudio

Razstava
Zasnova postavitve: Lucija Smodiš, Zarja Menart, Borut Wenzel
Tehnična podpora: Borut Wenzel
Video mapiranje: Stella Ivšek
Distribucija zvoka: Črt Trkman
Produkcija: Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta, Društvo slovenskega animiranega filma
Podpora: Mestna občina Ljubljana, Galerija DLUL, Forum Ljubljana