{"id":26529,"date":"2025-11-10T15:11:37","date_gmt":"2025-11-10T14:11:37","guid":{"rendered":"https:\/\/www.animateka.si\/2025\/?page_id=26529"},"modified":"2025-11-14T12:06:29","modified_gmt":"2025-11-14T11:06:29","slug":"retrospektiva-iglicasti-ekran-ii","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.animateka.si\/2025\/retrospektiva-iglicasti-ekran-ii\/","title":{"rendered":"Retrospektiva Igli\u010dasti ekran II"},"content":{"rendered":"

[vc_row css=”.vc_custom_1604469580079{margin-right: 5px !important;margin-left: 5px !important;}”][vc_column][vc_empty_space height=”40px”][vc_custom_heading source=”post_title” font_container=”tag:h2|text_align:center” use_theme_fonts=”yes” link=”|||”][vc_empty_space height=”20px”][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_column_text]Alexandre Alexandrovitch Alexe\u00efeff<\/strong> je bil umetnik, filmski ustvarjalec in ilustrator, ki se je rodil v Ruskem imperiju, \u017eivel in deloval pa je prete\u017eno v Parizu. Z drugo \u017eeno Claire Parker<\/strong> sta zaslu\u017ena za iznajdbo igli\u010dastega ekrana in animacijske tehnike, imenovane totalizacija, pri kateri premikajo\u010di se predmet fotografiramo z dolgim \u010dasom osvetlitve, da zajamemo sled njegovega gibanja, kar ustvari vtis trdnega predmeta. Alexe\u00efeff se je podpisal pod \u0161est filmov, ustvarjenih z igli\u010dastim ekranom, in 41 oglasnih filmov, ilustriral pa je tudi 41 knjig. Igli\u010dasti ekran je bil ustvarjen leta 1931 za njun kratki film No\u010d na goli gori. Alexe\u00efeff si je takrat kot graver \u017eelel o\u017eiviti zabrisanosti in sen\u010denja, ki jih je vzljubil v svojih grafi\u010dnih delih. Tako je leta 1931 zasnoval mre\u017eo iglic, ki prebadajo belo povr\u0161ino ekrana. Ob po\u0161evni osvetlitvi te iglice ustvarjajo sence razli\u010dnih dol\u017ein, odvisno od njihove izbo\u010denosti. Umetnik s pomo\u010djo raznolikih orodij oblikuje sli\u010dico tako, da iglice potiska do natan\u010dno dolo\u010dene globine, s \u010dimer dose\u017ee \u017eeleno tonalnost in obliko. Na zadnji strani ekrana se izri\u0161e natan\u010den negativ. Te podobe, ki se fotografirajo sli\u010dico za sli\u010dico, se spreminjajo po umetnikovem navdihu, in o\u017eivijo ob projekciji 24 sli\u010dic na sekundo. Film Tri teme je zadnje delo re\u017eiserjev Aleksandra Alexe\u00efeffa in Claire Parker. Leta 1980 sta zaklju\u010dila petdesetletno umetni\u0161ko in ljubezensko sodelovanje, ki se je vrtelo okoli izuma te naprave in nove animacijske tehnike.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/2″][vc_column_text]Dol\u017eina: 80′[\/vc_column_text][\/vc_column][vc_column width=”1\/2″][vc_btn title=”Slovenska kinoteka, 2\/12 ob 17:00″ style=”classic” shape=”square” color=”black” size=”sm” align=”right” link=”|||”][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_separator][vc_column_text]\t\r\n

\r\n\t
\r\n\t\t
\r\n\t\t\t
\r\n\t\t\t\t
\r\n\t\t\r\n\t\t\t\t\t
\r\n\t\t\t\t\t\t
<\/div>\r\n\t\t\t\t\t<\/figure>\r\n\t\t\t\t<\/div>\r\n\t\t\t<\/div>\r\n\t\t<\/div>\r\n\t<\/div>\r\n\t
\r\n\t\t
\r\n\t\t\t
\r\n\t\t\t\t
\r\n\t\t\t

Tri teme \/ Three Moods<\/h2>
Alexandre Alexe\u00efeff, Claire Parker (Les Films Roger Leenhardt)<\/br>Francija, 1980, 6'50''<\/br>

Nenarativna ponazoritev treh glasbenih tem iz klavirske suite Slike z razstave skladatelja Modesta Musorgskega. Stavek Byd\u0142o<\/em> opisuje po\u010dasno \u0161elestenje listja in veli\u010dastno premikanje bika skozi jutranjo meglico, Promenada<\/i> pa ponuja vizualni pobeg na virtualni zid, kamor se projicirajo \u017eivali, liki in fantazmagori\u010dna bitja. Samuel Goldenberg in Schmu\u00ffle nakazuje tlako in prekarnost, ki \u010dakata ustvarjalca animiranega filma pri njegovem zahtevnem, a slabo pla\u010danem delu. Film na klavirju spremlja <\/em>Alfred Brendel.<\/em>\r\n <\/p> <\/p>\r\n\r\n\t\t<\/div>\r\n\t<\/div>\r\n<\/div><\/div><\/div><\/div>\r\n\t
\r\n\t

<\/span><\/span><\/span><\/span>\r\n<\/div><\/div>
\t\r\n
\r\n\t
\r\n\t\t
\r\n\t\t\t
\r\n\t\t\t\t
\r\n\t\t\r\n\t\t\t\t\t
\r\n\t\t\t\t\t\t
<\/div>\r\n\t\t\t\t\t<\/figure>\r\n\t\t\t\t<\/div>\r\n\t\t\t<\/div>\r\n\t\t<\/div>\r\n\t<\/div>\r\n\t
\r\n\t\t
\r\n\t\t\t
\r\n\t\t\t\t
\r\n\t\t\t

Cin\u00e9-crime \/ Cin\u00e9-crime<\/h2>
Maurice Blackburn (NFB)<\/br>Kanada, 1968, 8'38''<\/br>

Ta kratki animirani film Mauricea Blackburna s pomo\u010djo zvo\u010dne podlage in sugestivnih podob povabi gledalca, da sam rekonstruira nastanek nekega dogodka in mu doda pomen, ki ustreza njegovi domi\u0161ljiji ali pogumu. Maurice Blackburn (1914\u20131988) velja za enega najpomembnej\u0161ih skladateljev filmske glasbe v Qu\u00e9becu in Kanadi nasploh.<\/p> <\/p>\r\n\r\n\t\t<\/div>\r\n\t<\/div>\r\n<\/div><\/div><\/div><\/div>\r\n\t
\r\n\t

<\/span><\/span><\/span><\/span>\r\n<\/div><\/div>
\t\r\n
\r\n\t
\r\n\t\t
\r\n\t\t\t
\r\n\t\t\t\t
\r\n\t\t\r\n\t\t\t\t\t
\r\n\t\t\t\t\t\t
<\/div>\r\n\t\t\t\t\t<\/figure>\r\n\t\t\t\t<\/div>\r\n\t\t\t<\/div>\r\n\t\t<\/div>\r\n\t<\/div>\r\n\t
\r\n\t\t
\r\n\t\t\t
\r\n\t\t\t\t
\r\n\t\t\t

Igli\u010dasti ekran \/ Pinscreen<\/h2>
Alexandre Alexe\u00efeff, Claire Parker (NFB)<\/br>Kanada, 1973, 38'44''<\/br>

Dokumentarni film pogleda v zakulisje ustvarjanja Alexandra Alexe\u00efeffa in Claire Parker pri animiranju z igli\u010dastim ekranom. Skupina umetnikov in animatorjev kanadskega NFB se jima pridru\u017ei pri raziskovanju te tehnike in osupljivih vizualnih u\u010dinkov, ki jih je mogo\u010de dose\u010di s snemanjem vzorcev in senc, ustvarjenih z 240.000 iglicami.\r\n <\/p> <\/p>\r\n\r\n\t\t<\/div>\r\n\t<\/div>\r\n<\/div><\/div><\/div><\/div>\r\n\t
\r\n\t

<\/span><\/span><\/span><\/span>\r\n<\/div><\/div>
\t\r\n
\r\n\t
\r\n\t\t
\r\n\t\t\t
\r\n\t\t\t\t
\r\n\t\t\r\n\t\t\t\t\t
\r\n\t\t\t\t\t\t
<\/div>\r\n\t\t\t\t\t<\/figure>\r\n\t\t\t\t<\/div>\r\n\t\t\t<\/div>\r\n\t\t<\/div>\r\n\t<\/div>\r\n\t
\r\n\t\t
\r\n\t\t\t
\r\n\t\t\t\t
\r\n\t\t\t

No\u010d na goli gori \/ Night on Bald Mountain<\/h2>
Alexandre Alexe\u00efeff, Claire Parker (la famille Alexe\u00efeff\/Parker\/Alexandre Rockwell)<\/br>Francija, 1933, 9'10''<\/br>

Z igli\u010dastim ekranom animiran pogled na no\u010dni in mra\u010dni svet ob glasbeni spremljavi Musorgskega. Stra\u0161ilo v vetru pade po tleh, oblaki drvijo \u010dez nebo. Bitja se utele\u0161ajo; pojavi se mesto, \u017eivali be\u017eijo, mimo zdirja konj. Otrok gleda. Po\u0161asti te\u010dejo in lebdijo; vsepovsod fantazmagorije. \u017denska figura se opoteka, sledi trk. Konj pade. Nadzor prevzamejo \u0161krati. No\u010d in njeni prebivalci so neusmiljeni. Oblike se pojavljajo in dobivajo groteskno podobo. Bosta sploh kdaj pri\u0161li zora in pomiritev?<\/p> <\/p>\r\n\r\n\t\t<\/div>\r\n\t<\/div>\r\n<\/div><\/div><\/div><\/div>\r\n\t
\r\n\t

<\/span><\/span><\/span><\/span>\r\n<\/div><\/div>
\t\r\n
\r\n\t
\r\n\t\t
\r\n\t\t\t
\r\n\t\t\t\t
\r\n\t\t\r\n\t\t\t\t\t
\r\n\t\t\t\t\t\t
<\/div>\r\n\t\t\t\t\t<\/figure>\r\n\t\t\t\t<\/div>\r\n\t\t\t<\/div>\r\n\t\t<\/div>\r\n\t<\/div>\r\n\t
\r\n\t\t
\r\n\t\t\t
\r\n\t\t\t\t
\r\n\t\t\t

Quatre temps \/ Quatre temps<\/h2>
Alexandre Alexe\u00efeff (Cineastes Associes)<\/br>Francija, 1956, 1'17''<\/br>

Kaplja vode se odbije od tkanine Blizzandovega obla\u010dila. Na povr\u0161ini kapljice o\u017eivijo figure, ki jih tkanina nikoli ne vsrka. Oglas za Blizzandov de\u017eni pla\u0161\u010d.\r\n <\/p> <\/p>\r\n\r\n\t\t<\/div>\r\n\t<\/div>\r\n<\/div><\/div><\/div><\/div>\r\n\t
\r\n\t

<\/span><\/span><\/span><\/span>\r\n<\/div><\/div>
\t\r\n
\r\n\t
\r\n\t\t
\r\n\t\t\t
\r\n\t\t\t\t
\r\n\t\t\r\n\t\t\t\t\t
\r\n\t\t\t\t\t\t
<\/div>\r\n\t\t\t\t\t<\/figure>\r\n\t\t\t\t<\/div>\r\n\t\t\t<\/div>\r\n\t\t<\/div>\r\n\t<\/div>\r\n\t
\r\n\t\t
\r\n\t\t\t
\r\n\t\t\t\t
\r\n\t\t\t

Alexe\u00efeff v studiu med ustvarjanjem filma Nos: Dnevni delovni posnetki \/ Alexe\u00efeff at Work on 'The Nose': Rushes<\/h2>
neznani avtor ()<\/br>Francija, 1962, 2'35''<\/br>

Alexandre Alexe\u00efeff v studiu med ustvarjanjem filma Nos<\/i> na velikem igli\u010dastem ekranu. Film je najverjetneje posnela Claire Parker.\r\n <\/p> <\/p>\r\n\r\n\t\t<\/div>\r\n\t<\/div>\r\n<\/div><\/div><\/div><\/div>\r\n\t
\r\n\t

<\/span><\/span><\/span><\/span>\r\n<\/div><\/div>
\t\r\n
\r\n\t
\r\n\t\t
\r\n\t\t\t
\r\n\t\t\t\t
\r\n\t\t\r\n\t\t\t\t\t
\r\n\t\t\t\t\t\t
<\/div>\r\n\t\t\t\t\t<\/figure>\r\n\t\t\t\t<\/div>\r\n\t\t\t<\/div>\r\n\t\t<\/div>\r\n\t<\/div>\r\n\t
\r\n\t\t
\r\n\t\t\t
\r\n\t\t\t\t
\r\n\t\t\t

Nos \/ The Nose<\/h2>
Alexandre Alexe\u00efeff, Claire Parker (Cinema Nouveau)<\/br>Francija, 1963, 11'30''<\/br>

Mlad ruski uradnik se nekega jutra zbudi brez nosa. Nato pa ugotovi, da je nos ne samo \u017eiv in zdrav, \u0161e imenitno ogrinjalo nosi in v javni upravi ima vi\u0161ji status kot on! Priredba Gogoljeve satiri\u010dne literarne klasike v tehniki animacije na igli\u010dasti ekran izpod prstov Claire Parker in Alexandra Alexe\u00efeffa.\r\n <\/p> <\/p>\r\n\r\n\t\t<\/div>\r\n\t<\/div>\r\n<\/div><\/div><\/div><\/div>\r\n\t
\r\n\t

<\/span><\/span><\/span><\/span>\r\n<\/div><\/div>
\t\r\n
\r\n\t
\r\n\t\t
\r\n\t\t\t
\r\n\t\t\t\t
\r\n\t\t\r\n\t\t\t\t\t
\r\n\t\t\t\t\t\t
<\/div>\r\n\t\t\t\t\t<\/figure>\r\n\t\t\t\t<\/div>\r\n\t\t\t<\/div>\r\n\t\t<\/div>\r\n\t<\/div>\r\n\t
\r\n\t\t
\r\n\t\t\t
\r\n\t\t\t\t
\r\n\t\t\t

Slike na razstavi \/ Pictures at an Exhibition<\/h2>
Alexandre Alexe\u00efeff, Claire Parker (Les Films Roger Leenhardt)<\/br>Francija, 1972, 10'22''<\/br>

Vizualizacija treh od desetih skladb za klavir, ki jih je Modest Musorgski napisal leta 1874 po navdihu umetni\u0161kih del svojega prijatelja in sodelavca Viktorja Hartmanna. Film na klavirju spremlja Alfred Brendel.<\/p> <\/p>\r\n\r\n\t\t<\/div>\r\n\t<\/div>\r\n<\/div><\/div><\/div><\/div>\r\n\t
\r\n\t

<\/span><\/span><\/span><\/span>\r\n<\/div><\/div>
[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row]<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

[vc_row css=”.vc_custom_1604469580079{margin-right: 5px !important;margin-left: 5px !important;}”][vc_column][vc_empty_space height=”40px”][vc_custom_heading source=”post_title” font_container=”tag:h2|text_align:center” use_theme_fonts=”yes” link=”|||”][vc_empty_space height=”20px”][vc_separator][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_column_text]Alexandre Alexandrovitch Alexe\u00efeff je bil umetnik, filmski ustvarjalec in ilustrator, ki se je rodil v Ruskem imperiju, \u017eivel in deloval pa je prete\u017eno v Parizu. Z drugo \u017eeno Claire Parker sta zaslu\u017ena za iznajdbo igli\u010dastega ekrana in animacijske tehnike, […]<\/p>\n","protected":false},"author":83,"featured_media":26397,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-templates\/template_page-builder.php","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.animateka.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/26529"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.animateka.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.animateka.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.animateka.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/users\/83"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.animateka.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=26529"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.animateka.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/26529\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":27243,"href":"https:\/\/www.animateka.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/26529\/revisions\/27243"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.animateka.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/media\/26397"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.animateka.si\/2025\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=26529"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}