Francija, Belgija, 2025, 76′
Brez dialogov

Režija: Momoko Seto
Scenarij: Momoko Seto, Alain Layrac, Mariette Désert
Avtorja glasbe: Quentin Sirjacq, Nicolas Becker
Montaža: Michel Klochendler
Oblikovanje zvoka: Nicolas Becker
Scenografija: Momoko Seto, Nils Dupré
Glavna animatorka: Guionne Leroy
Producenti: Emmanuel-Alain Raynal, Pierre Baussaron, Emmanuel Chaumet
Produkcija: Miyu Productions, Ecce Films, Umedia
Distribucija v Sloveniji: Cenex / Fivia

Nekje med računalniško animacijo, makro fotografijo in posnetki v časovnih presledkih se nam razkriva nežna pripoved o svetu po koncu sveta. S planeta Zemlja po jedrski apokalipsi v stratosfero v iskanju novega doma odfrčijo štiri regratove semenke. Ko migrantske semenke posrka v črno luknjo, se znajdejo na planetu, ki je nenavadno lep in zlovešč hkrati. Semenke se prevažajo na polžih lazarjih, bežijo pred požrešnimi paglavci in iščejo zemljo, v kateri bi lahko pognale korenine.

Izjava režiserke

Za vsako podobo v seriji filmov o planetih sem uporabila več različnih tehnik, od posnetkov v časovnih presledkih, hiperpočasnih posnetkov, ultramakro fotografije in orodja StackShot za sestavljanje posnetkov za doseganje razširjene globinske ostrine do robotike. Posnetki v časovnih presledkih so umetnost zgoščanja časa. Z njimi zabeležimo zelo počasne naravne pojave, ki so očesu pogosto nevidni, v daljšem časovnem obdobju. Ko posnetke zavrtimo hitreje, »končno« ugledamo nevidno. Hiperpočasni posnetki pa so umetnost razpiranja časa. Tako kot pri posnetkih v časovnih presledkih (fantomska) kamera zabeleži zelo hitro gibanje in ga razčleni. Posneti subjekt tako postane »nekaj drugega«. Tukaj tehnika ni samo orodje za poudarjanje videnega, temveč razkriva tisto, kar leži onkraj vidnega sveta.

[O tem, kako narediti regratove lučke prikupne]

Čustva so prav zares ključnega pomena. Nujno je bilo, da štiri regratove lučke v vsaki situaciji izražajo čustva. Da smo to dosegli, smo se najprej podrobno posvetili scenariju in poskrbeli, da bodo lahko izražale strah, srečo in žalost. Potem je prišlo animiranje z belgijsko ekipo, ki jo je vodila glavna animatorka Guionne Leroy. Ukvarjali smo se z vsako najmanjšo podrobnostjo, ki bi pomagala izražati ta čustva: denimo z regratovimi lučkami s kot las tankimi dlačicami, ki venijo, s spremembami v poskokih, bolj ali manj živahnim premikanjem telesa ipd.

Upam, da bodo gledalci od filma odnesli več kot samo znanje o tem, kaj je regratova lučka. Da bodo razumeli, da narava ni kulisa za teptanje, ni nekaj ločenega od nas. Da so vse drobne stvari, ki nas obdajajo, pravi igralci v akcijskem filmu. Da je rastoča rastlina lahko nekaj tako čudovitega, da te spravi v jok. Vsi smo sile narave, vezani drug na drugega – in skupaj soustvarjamo naš planet.

info

Režiserkina ekipa je uporabila kompleksno mešanico posnetkov v časovnih presledkih in ultrapočasnih makro posnetkov, ustvarjenih na Japonskem, v Franciji in na Islandiji, posnetkov, sestavljenih z orodjem StackShot, ter robotskih nosilcev s 17 kamerami, ki so v studiih sočasno beležile miniaturne rastlinske sestave. Tako so ustvarili vizualno presežen hibrid živih posnetkov in računalniško ustvarjenih podob, ki sega prek meja žanra in animiranega pripovedovanja zgodb.

Nagrade in festivali (izbor):

– nagrada Paula Grimaulta, Annecy IAFF, 2025
– nagrada FIPRESCI, Cannes FF 2025
– nominacija za zlato kamero, Cannes FF 2025
– nominacija za najboljši celovečerni animirani film, Festival Européen du Film Fantastique de Strasbourg 2025
– nominacija za najboljši film, Pingyao IFF 2025
– uradni izbor, Toronto IFF 2025
– uradni izbor, Festival de Noveau Cinéma Montreal 2025