Najboljši novi animirani filmi iz srednje in vzhodne Evrope se potegujejo za nagrado občinstva in veliko nagrado mednarodne žirije. Med režiserji najdemo tako legendarne animatorje kot avtorje prvencev in vse vmes.

Tekmovalni program, rezerviran za študentke in študente evropskih univerz. Ti se s svojimi filmi potegujejo za nagrado študentske žirije mladi talent, ki jo podeljujejo Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani ter Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani.

Animateka z veseljem predstavlja novo generacijo prelomnih potopitvenih del, ki razodevajo moč navidezne in mešane resničnosti pri pripovedovanju drznih zgodb. Letošnji program vas vabi, da vstopite v spreminjajoče se krajine, v katerih čas in narava vedno znova presenečata, v intimne prostore, ki razgaljajo krhkost doma, in v svetove, ki se v interakciji prebudijo in zacvetijo. Predstavljena dela vodijo od poetičnih refleksij spreminjajočega se podnebja in samovoljnega pobega nemirnih lončnic ter pretresljivega poglabljanja v izgubo, stigmo in iskanje odrešitve do izkušenj, ki jih omogoča zgolj jezik navidezne resničnosti.

Kratki animirani filmi, ki se potegujejo za nagrado otroške žirije za najboljši film v programu Slon. Izbor filmov, raznolikih po vsebini in tehniki, bo očaral tako otroke kot starše. Programi so prilagojeni različnim starostnim skupinam, zato lahko tudi najmlajše brez skrbi prepustite podobam na velikem platnu.

Program najboljših kratkih animiranih filmov z vsega sveta, ki prinaša temeljit pregled trenutnega dogajanja in trendov na področju avtorske animacije, vključno s številnimi filmi, nagrajenimi na pomembnih mednarodnih festivalih.

Panorama je program, v katerem dobimo najboljši vpogled v trenutno stanje animacije v regiji.

Študenti so prihodnost animacije. Hkrati so tudi najbolj inovativni in drzni ustvarjalci, ki se ne bojijo eksperimentiranja s tehnikami in temami svojih animacij. Panorama predstavlja raznolikost ustvarjalnosti evropskih študentov animacije.

Animirani dokumentarci nas včasih popeljejo tja, kamor filmska kamera ne more seči, ali pa z animacijo upodabljajo tiste, ki svoje zgodbe pred kamero ne želijo ali ne morejo pripovedovati sami. Hibridni žanr, ki je vedno bolj priljubljen med ustvarjalci animiranih filmov, nam tokrat prinaša intimne zgodbe bližnjih, osamljenih, izoliranih, ljudi na robu, tistih, ki niso svobodni, in tistih, ki svobodo iščejo.

Igličasti ekran je bel zaslon, v katerem je na tisoče iglic, ki jih je mogoče s pritiskanjem predmetov ob ekran premikati naprej ali nazaj. Ekran se osvetli od strani, da iglice ustvarijo sence. Bolj ko so iglice potisnjene naprej, temnejši postane. Ta tehnika zahteva izjemen trud, a omogoča bogate grafične podobe. Za pionirja igličastega ekrana veljata Alexandre Alexeïeff (1901–1982) in njegova žena Claire Parker (1906–1981). Izumila sta ga v 30. letih 20. stoletja, da bi v animiranem mediju poustvarila žametno črne tone mezzotintne gravure. Značilnost naprave je na tisoče gibljivih iglic, vpetih v okvir, ki jih je mogoče z različnimi orodji potiskati sem ter tja, s čimer se oblikujejo reliefne risbe. Ko so ti motivi osvetljeni z natančno usmerjeno svetlobo, zacvetijo v bogatem razponu sivih odtenkov, fotografirani sličico za sličico pa ustvarijo edinstvena animacijska dela.
Retrospektiva Igličasti ekran na enem mestu združuje (skoraj) vse filme, ki so do danes nastali v tej tehniki animacije. Za nameček predstavljamo tudi nekaj dokumentarcev, s katerimi odstiramo pogled v zgodovino in predstavljamo ključne avtorje tega vznemirljivega medija animiranega filma. Za pomoč pri pripravi retrospektive se posebej zahvaljujemo Jean-Baptistu Garneru in Sophie Le Tétour iz francoskega CNC.

Program Kratki za odrasle je sestavljen iz dveh delov. Mednarodni festival kratkega filma Bref je za Animateko pripravil poseben program pod parolo »Uprite se!«. Upor je tukaj različnih oblik, spremlja pa ga tudi odmerek smeha, saj ga v tem norem, zmešanem svetu še kako potrebujemo. Drugi del, WTF Off, je odbit izbor 12 animiranih kratkih filmov z vsega sveta, ki sta ga pripravila Gala Frécon in Sébastien Sperer. Njegov namen je promovirati raznolika animirana dela, ki so z vizualnega ali narativnega vidika morda nenavadna, a vedno konsistentna in udarna.

Programa so kurirali Alessia Gasparella, Gala Frécon in Sébastien Sperer.

Ob izbranih filmih rezidenčnega umetnika Pierre-Luca Granjona iz Francije bomo v programu predstavili še filme britanske avtorice Lizzy Hobbs, kanadske avtorice Michèle Lemieux, argentinskega avtorja Juana Pabla Zaramelle ter program filmov kitajskih avtoric po izboru programske direktorice pekinškega festivala Feinaki Yantong Zhu.

Ko desetletna Iris nekega dne zagleda čudnega dečka v mavrični obleki, ki pada z neba, se začne njena največja pustolovščina. Deček z imenom Arco prihaja iz prihodnosti, kjer ljudje živijo v sožitju z naravo in potujejo skozi čas po mavricah. Iris, ki večino dni preživi z robotsko varuško in starše vidi le prek hologramov, se odloči, da bo Arcu pomagala poiskati njegov dom. Na poti odkrijeta svet, v katerem so ljudje pozabili na pristne stike, čudeže in domišljijo – a tudi to, kako jih lahko znova najdejo.
Arco je ganljiva in vizualno očarljiva animirana pustolovščina o prijateljstvu, pogumu in moči domišljije, ki nas spomni, da upanje vedno žari kot mavrica po nevihti.

Alberto Vázquez se po Psihonavtih in Vojni s samorogi vrača s še enim nadrealističnim animiranim celovečercem, polnim črnega humorja. Vázquezovi junaki, podobnim likom iz Mickeyja Mousa, ki pa živijo v precej bolj nasilnih svetovih, se znajdejo v nekakšnem Trumanovem showu. Da bi bil srečen, junak miš Arnold jemlje tablete, ki jih izdeluje megakorporacija ALMA (ta nadzoruje vse in vsakogar), a se vseeno, sprva paranoično, nato pa zares, začne spraševati, ali ni vse okoli njega v resnici zgolj kulisa.

Leta 1955 francoska ženska revija slovitega francoskega književnika, gledališčnika in režiserja Marcela Pagnola zaprosi, naj piše tedensko kolumno o svojih otroških in mladih letih. Pagnola frustrira, da so nekateri njegovi zgodnji spomini že megleni, vse dokler radoveden otrok v njem ne oživi. Skupaj se odpravita raziskovat Pagnolovo življenjsko zgodbo, neločljivo prepleteno s pisano besedo in filmskimi podobami ter anekdotami, ki jih je tovrstno življenje, bogato z umetnostjo, vedno polno.

Nekje med računalniško animacijo, makro fotografijo in posnetki v časovnih presledkih se nam razkriva nežna pripoved o svetu po koncu sveta. S planeta Zemlja po jedrski apokalipsi v stratosfero v iskanju novega doma odfrčijo štiri regratove semenke. Ko migrantske semenke posrka v črno luknjo, se znajdejo na planetu, ki je nenavadno lep in zlovešč hkrati. Semenke se prevažajo na polžih lazarjih, bežijo pred požrešnimi paglavci in iščejo zemljo, v kateri bi lahko pognale korenine.

Ko devetletna Lučka prispe na počitnice v mestece, kjer je odraščala njena mama, se ji niti ne sanja, kaj vse jo čaka. Mama, arheologinja, s sodelavcem vodi arheološka izkopavanja na gradu, Lučka pa se odpravi na raziskovanje okolice s psom Mandrinom in Janom, prijaznim dečkom s sosednje kmetije. V gnezdu na grajskem zidu najdejo skrivnostni ključ, v gozdu pa srečajo starca, ki živi kot samotar in mu domačini pravijo čarovnik. Rešijo majhnega jazbeca, ves čas pa jih spremljata tudi sinički – kot bi bili njihovi vodnici … Ko odkrijejo še skrivni prehod pod gradom, na dan začnejo prihajati skrivnosti.

Akcija majhne skupine militantnih aktivistov gre po zlu. Hélène, ki je bila zadolžena za kritje iz grmovja, medtem ko drugi napadejo bogataše v vili, izgubi zavest. Znajde se v svetu onkraj, po katerem jo vodi duh. Z njim se poda na metafizično pot soočenja z vprašanjem osebne odgovornosti, uporabe nasilja za dosego ciljev in večne dileme v boju za boljši jutri: ali nas od spremembe vedno bolj zatiralskega sistema ločijo veliki revolucionarni zamahi ali pa majhni, vztrajni koraki?

Velika zgodovina zahodne filozofije je kaotična pripoved, ki jo napleta kozmični animator, obsojen na pripravo »izobraževalnega filozofskega filma« zaradi neznanega kaznivega dejanja. V zgodbi nastopajo Mao Cetung, Sokrat, Miki Miška, Kralj opic, Kant, če jih naštejemo le nekaj. Eklektična animirana pustolovščina skozi in okrog zahodne in vzhodne filozofije, mitologije, umetnostne zgodovine, popkulture in sanjskih stanj zavesti. Ne poskušajte je razumeti, le prepustite se vrtoglavi vožnji!

Tomi (4), Suzana (8) in Darko (10) prvič po izgubi ljubljene babice obiščejo dedka. V hiši vlada tišina, dedek pa je kar nekam odsoten in odtujen. Suzana, navdihnjena s spomini, prevzame babičino vlogo pripovedovalke zgodb. S čarobnimi pripovedmi in neizmerno domišljijo skuša povrniti toplino v dedkov dom in v medsebojne odnose. Potopimo se v magični svet skrivnostne mačke, na prvi pogled strašne pošasti in drznega letečega gospoda. Zgodbe namreč niso le skrivnostne, dramatične, žalostne in smešne, temveč služijo kot pomoč vsem družinskim članom, da se lažje spoprimejo z izgubo.