AnimatekoPRO začenjamo s predavanji Pierre-Luca Granjona in Michele Lemiux ter okroglo mizo, posvečeno letošnji retrospektivi igličastega ekrana, na kateri se bosta kuratorja letošnje retrospektive, Jean-Baptiste Garnerro in Sophie Le Tetour pogovarjala o zanimivostih in metodah dela z omenjeno tehniko.

 

Predavanje Pierre-Luc Granjon

10:00, Stara mestna elektrarna

Pierre-Luc Granjon se je rodil leta 1973 v Franciji. Študiral je na Fakulteti za uporabno umetnost v Lyonu. Animiranemu filmu se je posvetil leta 1998, ko se je pridružil studiu Folimage kot oblikovalec likov in animator za animirano televizijsko serijo Hilltop Hospital. V tem obdobju je ustvaril svoji prvi stop animaciji Mala dogodivščina (2001) in Grad drugih otrok (2003), ki sta jima sledili izrezanki Otrok brez ust (2004) in Beli volk (2006). Granjon je z Antoinom Lanciauxom režiral in napisal tudi štiri 26-minutne lutkovne filme. Zatem je ustvaril več kratkih filmov v različnih tehnikah, med katerimi sta tudi Pes (2018) in Nočni škornji (2024), ki ju je izdelal z igličastim ekranom dvojca Alexeïeff in Parker. Slednji je osvojil več festivalskih nagrad, tudi na Animateki 2024 in v Annecyju leta 2025.

 

Predavanje Michèle Lemieux 

11:30, Stara mestna elektrarna

Michèle Lemieux je ilustratorka in ustvarjalka animiranih filmov, ki že več kot 30 let poučuje na fakulteti za oblikovanje univerze UQAM. Od poznih 70. let je napisala in ilustrirala 15 knjig za otroke, med njimi Stormy Night (1997), ki so jo pri NFB leta 2003 priredili za veliko platno. Leta 2006 je na delavnici NFB pod vodstvom Jacquesa Drouina prišla v stik z igličastim ekranom dvojca Alexeïeff in Parker, nato pa postala umetniška dedinja tega edinstvenega animacijskega orodja – danes sta na svetu v uporabi le še dva izvirna primerka. Z igličastim ekranom je ustvarila kratka filma Tu in veliki drugod (2012), s katerim je osvojila številne nagrade, in Slika (2024), ki je njeno najnovejše delo. Njeno delo je bilo predstavljeno na več skupinskih razstavah v Evropi, Severni Ameriki, Južni Ameriki in na Japonskem ter na retrospektivah v Franciji, Avstriji in Kanadi.

 

Okrogla miza: O letošnji retrospektivi  – igle in ekrani

13:00, Stara mestna elektrarna

Pridružite se nam na pogovoru med kuratorjema letošnje retrospektive Jean-Baptistom Garnerrom in Sophie Le Tetour (CNC). O zgodovini, zanimivostih in metodah dela se bosta pogovarjala s prisotnimi avtorji.

Igličasti ekran je bel zaslon, v katerem je na tisoče iglic, ki jih je mogoče s pritiskanjem predmetov ob ekran premikati naprej ali nazaj. Ekran se osvetli od strani, da iglice ustvarijo sence. Bolj ko so iglice potisnjene naprej, temnejši postane. Ta tehnika zahteva izjemen trud, a omogoča bogate grafične podobe. Za pionirja igličastega ekrana veljata Alexandre Alexeïeff (1901–1982) in njegova žena Claire Parker (1906–1981). Izumila sta ga v 30. letih 20. stoletja, da bi v animiranem mediju poustvarila žametno črne tone mezzotintne gravure. Značilnost naprave je na tisoče gibljivih iglic, vpetih v okvir, ki jih je mogoče z različnimi orodji potiskati sem ter tja, s čimer se oblikujejo reliefne risbe. Ko so ti motivi osvetljeni z natančno usmerjeno svetlobo, zacvetijo v bogatem razponu sivih odtenkov, fotografirani sličico za sličico pa ustvarijo edinstvena animacijska dela.

Retrospektiva Igličasti ekran na enem mestu združuje (skoraj) vse filme, ki so do danes nastali v tej tehniki animacije. Za nameček predstavljamo tudi nekaj dokumentarcev, s katerimi odstiramo pogled v zgodovino in predstavljamo ključne avtorje tega vznemirljivega medija animiranega filma. Za pomoč pri pripravi retrospektive se posebej zahvaljujemo Jean-Baptistu Garneru in Sophie Le Tétour iz francoskega CNC.

Novice