Igličasti ekran je bel zaslon, v katerem je na tisoče iglic, ki jih je mogoče s pritiskanjem predmetov ob ekran premikati naprej ali nazaj. Ekran se osvetli od strani, da iglice ustvarijo sence. Bolj ko so iglice potisnjene naprej, temnejši postane. Ta tehnika zahteva izjemen trud, a omogoča bogate grafične podobe. Za pionirja igličastega ekrana veljata Alexandre Alexeïeff (1901–1982) in njegova žena Claire Parker (1906–1981). Izumila sta ga v 30. letih 20. stoletja, da bi v animiranem mediju poustvarila žametno črne tone mezzotintne gravure. Značilnost naprave je na tisoče gibljivih iglic, vpetih v okvir, ki jih je mogoče z različnimi orodji potiskati sem ter tja, s čimer se oblikujejo reliefne risbe. Ko so ti motivi osvetljeni z natančno usmerjeno svetlobo, zacvetijo v bogatem razponu sivih odtenkov, fotografirani sličico za sličico pa ustvarijo edinstvena animacijska dela.

Retrospektiva Igličasti ekran na enem mestu združuje (skoraj) vse filme, ki so do danes nastali v tej tehniki animacije. Za nameček predstavljamo tudi nekaj dokumentarcev, s katerimi odstiramo pogled v zgodovino in predstavljamo ključne avtorje tega vznemirljivega medija animiranega filma. Za pomoč pri pripravi retrospektive se posebej zahvaljujemo Jean-Baptistu Garneru in Sophie Le Tétour iz francoskega CNC.

Retrospektivo Igličasti ekran bomo pospremili z razstavo, posvečeno Jacquesu Drouinu (1943-2021) z naslovom Krotilci senc: O umetnosti igličastega ekrana v Slovenski kinoteki (več o njej tule) in okroglo mizo v okviru AnimatekePRO v Stari mestni elektrarni 2.12.2025 ob 13. uri. Z nami bosta kuratorja letošnje retrospektive Jean-Baptiste Garnero in Sophie Le Tetour (CNC). O zgodovini, zanimivostih in metodah dela se bosta pogovarjala s prisotnimi avtorji.

Novice